Pričakovane spremembe in konkurenčnopravni vidiki liberalizacije trga naftnih derivatov

07 oktober 2020

Vlada je 23. septembra 2020 odločila, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben, kar pomeni, da je trg naftnih derivatov od oktobra 2020 v celoti liberaliziran.

Slovenija je bila zadnja država članica EU, kjer je vlada regulirala maloprodajne cene goriv. Prvi koraki v smeri popolne liberalizacije so bili narejeni že leta 2016, ko je vlada sprostila cene neosvinčenega motornega bencina 98 ali večoktanskega bencina in kurilnega olja, medtem ko je cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva še naprej regulirala.

Pričakovane spremembe na trgu

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo meni, da je zdaj najboljši trenutek za tak ukrep, saj so svetovne cene nafte nizke, kar pomeni, da bo zvišanje trgovskih marž minimalno vplivalo na zvišanje maloprodajnih cen.

Pričakovane spremembe:

  • vstop novih diskontnih ponudnikov goriv na trg, zlasti na parkirnih površinah trgovskih centrov;
  • vstop novih ponudnikov goriv na trg v naslednjih 10 letih;
  • trgovci z gorivi se bodo sedaj lahko prilagajali tržnim razmeram in odzivali na cene v sosednjih državah;
  • zaradi vstopa novih ponudnikov naj ne bi prišlo do (bistvenega) dviga marž in posledičnega dviga cen naftnih derivatov;
  • marže naj bi v petih letih po liberalizaciji dosegle raven marž, primerljivo z drugimi državami članicami EU;
  • po popolni deregulaciji naj bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile na drugih območjih zaradi konkurence cene še naprej nižje.

Konkurenčno-pravni vidiki

Po deregulaciji bo poštena konkurenca na trgu naftnih derivatov zagotovljena z uporabo 101. in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ("PDEU") ter 6. in 9. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence ("ZPOmK-1"), ki prepovedujejo proti-konkurenčna ravnanja in zlorabo prevladujočega položaja na trgu.

Na splošno so prepovedani vsi sporazumi in usklajena ravnanja, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco v Republiki Sloveniji.

Konkretni primeri proti-konkurenčnega ravnanja vključujejo:

  • določanje cen ali drugih poslovnih pogojev v zvezi z nakupom ali prodajo motornih goriv;
  • geografsko razdelitev trga med udeleženci trga;
  • zlorabo prevladujočega položaja z določitvijo neupravičeno visokih cen goriv.

Usklajeno določanje cen, ponavljajoči se vzorci gibanja cen (angl. price cycling patterns) in nesimetrično prilagajanje maloprodajnih cen spremembam cen surovin (angl. rockets and feathers) na področju trga pogonskih goriv, vzbujajo sum in lahko sprožijo ukrepe Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence ("Agencija").

Agencija trg naftnih derivatov podrobno spremlja. Leta 2017 je tako izvedla raziskavo trga pogonskih goriv, ko je zaznala okoliščine, ki so kazale na to, da trg ne deluje tako dobro, kot bi moral, in da bi k temu lahko prispevalo izkrivljanje konkurence. Poročilo je na voljo na tej povezavi.

Vladni varnostni mehanizem

Vlada je Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, naj pozorno spremlja in analizira oblikovanje cen goriv na podlagi cen nafte na svetovnem trgu in podatke za 14-dnevno obdobje sporoča Ministrstvu za finance.

V upravičenih primerih si vlada pridržuje pravico do (ponovne) uvedbe ukrepov kontrole cen, kot so predvideni v Zakonu o kontroli cen (Ur. l. RS, št. 51/06). Takšen ukrep kontrole cen je izreden in lahko traja največ eno leto.

Lea Avsenik

Odvetniška kandidatka

T: +386 1 200 09 65
l.avsenik@schoenherr.eu

Linkedin

Maks David Osojnik

Odvetniški pripravnik

T: +386 1 200 09 88
m.osojnik@schoenherr.eu

Linkedin

Eva Škufca

Co-Managing Partner

T: +386 1 200 09 82
e.skufca@schoenherr.eu

Linkedin