Predlog novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1K) z vidika tujih investitorjev

05 november 2020

Nedavno objavljen predlog novele Zakona o gospodarskih družbah (z zaporedno oznako "K") v slovensko korporacijsko pravo prinaša nekatere spremembe, ki bodo – če bodo sprejete v taki obliki – vplivale na aktivnosti tujih investitorjev oziroma družb s hčerinskimi družbami v Sloveniji. Ta prispevek strnjeno opiše bistvene novosti.

Zakonodajne novosti

V grobem predlog novele ZGD-1K vsebuje dva sklopa vsebin:

  • spremembe, ki so potrebne za implementacijo zakonodaje Evropske unije, predvsem direktive SRD II[1]; in     
  • spremembe, specifične za slovensko ureditev.

Predlog novele ZGD-1K uveljavlja eno glavnih načel direktive SRD II, in sicer t. i. "know your shareholder" (poznaj svojega delničarja). Načelo izhaja iz realnosti sodobnega korporativnega delničarstva, kjer končni delničarji svoje pravice pogosto izvajajo prek vrste pooblaščenih finančnih posrednikov. Družba je tako na primer pridobila izrecno pravico, da identificira svoje delničarje (tudi tiste končne, ki stojijo za posredniki), določene pa so tudi informacijske obveznosti posrednikov v zvezi z uresničevanjem pravic delničarjev.

Implementacija SRD II prinaša še obveznost javnih delniških družb, da oblikujejo politiko prejemkov uprav, nadzornih svetov in upravnih odborov. Delničarji so upravičeni do posvetovalnega glasovanja o politiki prejemkov na skupščini. Direktiva je sicer državam članicam omogočila, da uzakonijo tudi zavezujoče glasovanje, za kar pa se slovenski zakonodajalec ni odločil. Nadgrajene so tudi določbe o preglednosti in odobritvi poslov družbe s povezanimi strankami. Po izrecni določbi mora na primer pogodbo o svetovanju med družbo in članom nadzornega sveta odobriti nadzorni svet (pri čemer pa zadevni član pri določanju ne sodeluje).

Tuja podjetja in investitorje, ki so že ali pa nameravajo biti aktivni v Sloveniji, pa bodo zanimale predvsem naslednje predlagane spremembe:

  • Nove omejitve pri ustanavljanju družb (ter pridobitvi statusa družbenika)

Že pred časom je Zakon o gospodarskih družbah določenim osebam odvzel možnost ustanovitve družbe v Sloveniji. Gre predvsem za obsojene za nekatera kazniva dejanja (npr. proti gospodarstvu), za davčne neplačnike in kršitelje delovnopravne zakonodaje in zaposlovalce na črno.

Predlog novele ZGD-1K doseg določbe razširja: pristojni organ bo zdaj podatke o (ne)kaznovanosti oseb, ki nimajo sedeža ali prebivališča v Sloveniji, pridobil sam iz uradnih evidenc držav zadevnih članic EU ali tretjih držav. Če dostop do evidence organu še ne bo omogočen, pa bo moral ustrezno potrdilo dostaviti oseba sama. Ne glede na mnenje o učinkovitosti tovrstnih omejitev pa je – če te že obstajajo – smiselno, da so tako domači in tuji subjekti glede prepovedi v enakem položaju. Dobava potrdila organu, če slednji podatkov ne bo mogel pridobiti sam, pa bo seveda dodatno administrativno opravilo, ki bo bremenilo tujega ustanovitelja. 

  • Komuniciranje s tujimi delavci

Pri komuniciranju s tujimi delavci je zdaj izrecno dovoljena uporaba jezika, ki ga ti delavci razumejo in ne več nujno (samo) slovenščine oz. italijanščine ali madžarščine, kot prej. Zdi se, da ta določba zgolj zakonsko dopušča prakso, ki se je tako ali tako oblikovala v podjetjih, ki zaposlujejo tuje delavce. Dopolnitev je sicer vključena na podlagi ugotovitev Akcijskega načrta "Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov)", ki ga je vlada sprejela leta 2018 in ki toge jezikovne zahteve prepoznava kot eno od administrativnih ovir za razvoj hitro rastočih podjetij v Sloveniji.

Kaj pa digitalne skupščine?

Ker je predlog novele ZGD-1K namenjen predvsem pravočasni implementaciji direktive SRD II in spremljajoče Uredbe, bodo nekatere druge vsebine urejene drugje. Primer je robustnejša zakonska podlaga za digitalno oziroma hibridno izvedbo skupščin gospodarskih družb, ki je v ZGD-1K ne najdemo – razen kratke nove določbe, ki zahteva, da družba elektronsko potrdi sprejem glasu delničarju, ki je glasoval elektronsko. Elektronsko izvedbo skupščine namreč Zakon o gospodarskih družbah omogoča že od leta 2009, vendar pa mora biti možnost za to predvidena v statutu družbe (ki pa se v večini primerov zopet lahko spremeni le na skupščini).

Ob prvem valu epidemije in spremljajočih ukrepih letos spomladi se je izkazalo, da je možnost v statutih predvidela le peščica družb, kar je povzročilo logistične zaplete pri izvajanju korporativnega upravljanja. Digitalna skupščina bi bila zaradi potovalnih omejitev dodatno dobrodošla za družbe z mednarodnim lastništvom.

Da bi situacijo družbam v drugem valu olajšali, se analizira možnost, da bi digitalno skupščino dovoljeval že sam zakon vsem družbam, ne glede na to, ali imajo to možnost predvideno v svojem statutu. Sprememba bi bila – če bo spoznana za primerno – morda najprej umeščena v t. i. šesti protikoronski paket (PKP6). Načrtuje pa se, da bo digitalno korporativno upravljanje in nasploh poslovanje temeljito in sistemsko preurejeno z implementacijo t. i. Digitalizacijske direktive.[2] Prenos te direktive v slovenski pravni red se načrtuje z naslednjo novelo Zakona o gospodarskih družbah (z zaporedno črko "L"), pa tudi s posegi v ureditev notariata in sodnega registra. Osnutki teh pomembnih prilagoditev bi lahko bili pripravljeni do konca leta ali zgodaj v letu 2021.

 


[1]       Gre za Direktivo (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev, bolj znano kot Shareholders' Rights Directive II ali SRD II in Uredbo Komisije (EU) 2018/1212 z dne 3. septembra 2018 o določitvi minimalnih zahtev za izvajanje določb Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede identifikacije delničarjev, posredovanjem informacij in olajšanja uveljavljanja pravic.

[2]       Direktiva (EU) 2019/1151 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb.