Kontrolni seznam za finančne direktorje v času krize

15 May 2020

Dejstvo, da bo epidemija COVID-19 imela občutne negativne učinke za gospodarstvo, je bolj ali manj splošno sprejeto. Skladno s trenutnimi ocenami se bo padec BDP v Sloveniji letos gibal med 6 % (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj) in 16 % (Banka Slovenije). Po drugi strani pa negativni gospodarski vplivi epidemije ne bodo razporejeni enakomerno – nekatera podjetja in panoge bodo prizadeta neposredno (in, v časovnem smislu, prej), nekatera pa zgolj posredno (in kasneje).

Skupno vsem gospodarskim subjektom pa je, da vstopamo v obdobje finančne negotovosti. V tem kontekstu sta najpogostejši osnovni vprašanji, ki se zastavljajo članom uprav gospodarskih družb:

1. Kakšne obveznosti mi v kontekstu splošne finančne negotovosti nalaga slovensko pravo? (glej Obveznosti poslovodstva spodaj)

2. Kakšne možnosti mi daje slovensko pravo za prilagoditev oz. prestrukturiranje finančnih obveznosti? (glej Ukrepi za prestrukturiranje spodaj)

Za lažjo navigacijo skozi negotovost – in skozi množico predpisov, ki urejajo relevantno materijo – smo pripravili kontrolni seznam za managerje v obliki preglednice, ki na dveh straneh v ne-pravniškem jeziku povzema bistvene odgovore na gornji vprašanji.

Preglednica navaja tudi zakonska pravila, ki so bila v kontekstu »proti-coronske zakonodaje« sprejeta s strani slovenskega Državnega Zbora do vključno 8. 4. 2020 (vključno s pravili, ki do presečnega dne 8. 4. 2020 še niso stopili v veljavo, ker še niso bila objavljena v Uradnem listu RS). Opozarjamo, da se bo predmetna zakonodaja najverjetneje še spreminjala, in da se je ob uporabi preglednice po omenjenem presečnem datumu potrebno prepričati o stanju relevantne zakonodaje.

Kontrolni seznam lahko prenesete kot pdf datoteko tukaj. Na voljo je tudi v angleščini in nemščini.

Kontrolni seznami za druge države na voljo za prenost tukaj (v angleščini): Avstrija, Hrvaška, Češka Republika, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija.

Obveznosti poslovodstva
KATERE OBVEZNOSTI?	KAJ TO POMENI V PRAKSI?	KDAJ NASTOPIJO?
Ohranjanje solventnosti Upravljanje poslovnih tveganj	poslovanje skladno s pravili poslovnofinančne stroke in prizadevanje za vzdrževanje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnost upravljanja in rednega spremljanja kreditnih, tržnih, operativnih in likvidnostnih tveganj posebna dolžnost upoštevanja morebitnih položajev likvidnostnih kriz za namene upravljanja likvidnostnega tveganja *POZOR: zagotavljanje likvidnosti družbi s posojili družbenikov* (v času, ko bi 'kot dobri gospodarstveniki' družbeniki morali zagotoviti lastni kapital) ima v primeru naknadne insolventnosti lahko za posledico obvezno podrejenost/izenačenje teh posojil s kapitalom družbe	Ves čas (pred krizo in po krizi) Potreben je okrepljen nadzor v zvezi z znanimi kriznimi dejavniki
Prepoved nenujnih plačil Obveznost enakega obravnavanja upnikov	ne-nujna plačila več niso dovoljena dovoljena plačila so omejena in vključujejo: stroške v zvezi z zaposlenimi, kot so plače in socialni prispevki, odpravnine itd. tekoče stroške rednega poslovanja družbe (elektrika, voda ipd.) tekoče dobave blaga in storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe davčne obveznosti nastopi obveznost enakega obravnavanja upnikov	*Nastop insolventnosti ("T")**
Priprava poročila o prestrukturiranju	priprava poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja ("Poročilo"): opis finančnega položaja ter vzrokov za insolventnost analiza možnosti izvedbe izvensodnega prestrukturiranja (vključno s povečanjem osnovnega kapitala) ali prestrukturiranja s prisilno poravnavo Poročilo je treba predložiti nadzornemu svetu/skupščini družbenikov družbe	T + 1 mesec ("T2")
Povečanje osnovnega kapitala	če poslovodstvo v Poročilu ugotovi, da je povečanje osnovnega kapitala potrebno in izvedljivo, mora poslovodstvo sklicati skupščino družbenikov (rok za zasedanje se lahko skrajša na 15 dni od dne sklica)	T2 + 8 dni ALI Konec C-19 + 1 mesec**
Začetek postopka prisilne poravnave	Če: poskusi povečanja osnovnega kapitala / izvensodnega prestrukturiranja niso uspešni; ugotovitve v Poročilu pa kažejo na več kot 50 % možnosti za uspešno prisilno poravnavo, mora poslovodstvo vložiti predlog za prisilno poravnavo	T + 90 dni ALI Konec C-19 + 3 mesece
Začetek stečajnega postopka	če ugotovitve v Poročilu kažejo na manj kot 50 % možnosti za uspešno prisilno poravnavo (in uspešna izvedba izvensodno prestrukturiranje oz. povečanja osnovnega kapitala ni verjetna), mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek stečajnega postopka	T2 + 3 dni ALI Konec C-19 + 3 mesece
Začetek stečajnega postopka	če (1) ugotovitve v Poročilu kažejo na manj kot 50 % možnosti za uspešno izvedbo prisilne poravnave (če poskus povečanja osnovnega kapitala ne uspe) in (2) poskus povečanja kapitala ne uspe, mora poslovodstvo vložiti predlog za začetek stečajnega postopka	3 dni po ugotovljenem neuspešnem povečanju osnovnega kapitala ALI Konec C-19 + 3 mesece

* INSOLVENTNOST: Šteje se, da insolventnost nastopi takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo. V skladu s slovenskim pravom je družba insolventna, če je bodisi trajneje nelikvidna (v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju) ali dolgoročno plačilno nesposobna.

Nelikvidnost – se domneva, če (i) družba za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo plačilnih obveznosti v znesku, ki presega 20 % ali več vseh obveznosti (izkazanih v letnem poročilu za prejšnje poslovno leto), (ii) če sredstva na bančnih računih družbe ne zadoščajo za izvršitev sodnega sklepa o izvršbi za 60 dni ali več), (iii) družba več kot dva meseca zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali plačilom davkov in prispevkov na plače delavcev, ali (iv) [COVID-19 – začasna ureditev] če družba, ki je prejela pomoč v sklopu zakonodajnih ukrepov COVID-19, za več kot dva meseca zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem (od takrat ko je prejel povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi zakonodajnih ukrepov COVID-19) [domneva velja še 4 mesece po Koncu C-19].
Prezadolženost – se domneva, če (i) obveznosti družbe presegajo njeno premoženje, ali (ii) če izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami doseže 50 % osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti z zmanjšanjem prenesenega dobička ali iz rezerv (zmanjšanje neto premoženja na 50 % osnovnega kapitala).

** Konec C-19 pomeni konec trajanja veljavnosti interventnega zakonodajnega paketa zaradi epidemije virusa COVID-19 (predvidoma v veljavi do 31. maja 2020). POMEMBNO: podaljšan rok velja samo za družbe, ki so postale insolventne zaradi epidemije virusa COVID-19 (oz. kar zadeva ukrep povečanja osnovnega kapitala, če ustreznih dejanj ni mogoče izvesti zaradi objektivnih posledic epidemije virusa COVID-19).

Ukrepi za prestrukturiranje
KATERI UKREP?	KAJ JE CILJ UKREPA?	KAJ JE POTREBNO?
Izvensodno prestrukturiranje	dogovor med družbo in njenimi upniki (običajno finančnimi upniki), na podlagi katerega: upniki soglašajo z odložitvijo izterjave in/ali plačila terjatev za omejeno časovno obdobje, da se lahko doseže sporazum o prestrukturiranju (t.im. stand-still oz "mirovanje"); in če so pogajanja uspešna, upniki in družba sklenejo okvirni sporazum o prestrukturiranju (Master Restructuring Agreement – "MRA"). velja pogodbena svoboda: stranke lahko prosto oblikujejo vsebino mirovanje/MRA, vendar morajo vse zadevne stranke (družba in zadevni upniki) soglašati z mirovanjem in MRA	soglasje vseh upnikov, ki jih zajema ukrep
Preventivno prestrukturiranje	pravno "orodje", ki družbam v težavah omogoča, da se izognejo insolventnosti, tako, da jim olajša sklenitev MRA s finančnimi upniki: če upniki, ki imajo skupaj 30 % finančnih terjatev do družbe, soglašajo z začetkom postopka, ki bo imel za posledico obvezno mirovanje (stand-still) za vse razrede finančnih upnikov (3-8 mesecev) če upniki, ki imajo skupaj 75 % finančnih terjatev do družbe, soglašajo z MRA (ločeno glasovanje za razred zavarovanih in razred nezavarovanih upnikov), pogoji MRA veljajo za vse (t.im. cram-down) novo financiranje ima v primeru naknadne prisilne poravnave ali stečaja nadrejeni status (super seniority) mirovanje in pogoji MRA veljajo tako za slovenske kot neslovenske upnike	30 % finančnih upnikov soglaša z moratorijem 75 % finančnih upnikov znotraj zadevnega razreda soglaša z MRA omejena vključenost sodišča
Moratorij v primeru COVID-19	pravno "orodje" (interventni ukrep zaradi epidemije virusa COVID-19), ki prizadetim slovenskim družbam omogoča, da zaprosijo za odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo po 12. marcu 2020 (tj. po datumu, ko je bila v Sloveniji uradno razglašena epidemija virusa COVID-19), za 12 mesecev prizadete družbe morajo pri banki oddati vlogo, ki med drugim vključuje: izjavo (self-certification) o nezmožnosti plačevanja predvidenih kreditnih obveznosti in opis oz. dokazila o upadu poslovanja zaradi epidemije virusa COVID-19 in načrt za ponovno vzpostavitev likvidnosti izjavo o tem, da družba nima neporavnanih obveznosti iz naslova davkov in socialnih prispevkov za družbe, ki jim je bil odobren moratorij, velja prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost poslovodstvu/zaposlenim, in poravnavanja finančnih obveznosti povezanim osebam za zavrnitev popolne/upravičene vloge se banki lahko izreče globa do 250.000 EUR moratorij zadeva zgolj slovenske banke in podružnice bank držav članic EU v Sloveniji	oddaja vloge pri banki/kreditodajalcu izjava o nezmožnosti odplačevanja kreditnih obveznosti zaradi epidemije virusa COVID-19 slovenska banka/kreditodajalec
Prisilna poravnava	pravno "orodje", ki insolventnim družbam omogoča, da ponovno postanejo solventne preko postopka sodnega prestrukturiranja družbinih obveznosti ključne lastnosti: dolžnik mora izkazati insolventnost, da ima potencial za ponovno vzpostavitev solventnosti in da bodo pogoji izterjave za upnike ugodnejši kot v stečaju (kar mora potrditi zunanji izvedenec – pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij) po uvedbi postopka dolžnik lahko v okviru svoje dejavnosti opravlja samo redne posle, pod nadzorom upravitelja oz. sodišča po začetku postopka ni več dovoljena izvršba oz. zavarovanje zoper dolžnika če predlog prisilne poravnave potrdi potrebna večina prizadetih upnikov (ločeno glasovanje prizadetih razredov upnikov), pogoji prisilne poravnave za veljajo za vse novo financiranje ima v primeru naknadnega stečaja nadrejeni status (super seniority) mirovanje in pogoji MRA veljajo tako za slovenske kot neslovenske upnike	razglasitev insolventnosti družbe dolžnice vložitev predloga na sodišče potrditev izpolnjevanja pogojev s strani zunanjih izvedencev